Loading...

PROTOKOL

KOLUMNA KAŽIPOT

PROTOKOL

Čas je, da ošilim svinčnike

Svinčnike je potrebno sem in tja ošiliti. S topo špico ne moremo pisati. No, pravzaprav bi lahko, a bi teksti bili medli, bledi, nejasni. Zame je zdaj čas za šiljenje, zato se bom od vas malce poslovila.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ste si res “zaslužili” dopust?

Ste si svoj dopust brez dvoma “zaslužili”? Ste bili dovolj mravljično pridni? Ste dovolj prepoteni garali, da mirne in zadovoljne duše odidete za teden, dva, tri ali polenarite doma? Ali sploh smete na dopust, tak brez obveznih branj službenih e-sporočil vseh vrst in odgovarjanj nanje? In brez nujnih motečih klicev o delu, ki ga morate opraviti do 2027?

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ali veste, kdo sem jaz?

“Ali vi veste, kdo sem jaz?”, je vprašanje, ki ga lahko izusti le nekdo, ki ima zanimive težave sam s sabo. Taka vprašanja pogosto lebdijo na kakšnih prireditvah – od tekmovanja za največjo zeljnato glavo do državne proslave. Pogosto takrat, ko ljudje ne dobijo sedeža, za katerega so prepričani, da jim pripada, tudi ko jim ne. Najpogosteje gre za kot češ eminentne sedeže v prvi vrsti.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Sestanek v Novih Butalah

Župan Novih Butal se je ves zadovoljen in ponosen sprehajal po svoji najlepši občini. Prodoren pogled mu je zastal na zelenici pred občinsko knjižnico, na kateri so domovali tulipani, ki to več niso bili. Utrujena trava, ki jih je obkrožala, je postajala plešasta in siva. Edino, kar je uspevalo, je bil vražji plevel.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kravate naj ostanejo lepo doma

Včeraj sem srečala znanko, pisarniško sosedo, pravnico, mojih let. Prijazna gospa. Oblečena je bila v temnomodre ohlapne hlače do meč, belo kakovostno in modno oblikovano bombažno srajco, nosila je trdo torbico in nekaj diskretnega nakita ter snežno in snažno bele, ne popolnoma športne teniske. T-e-n-i-s-k-e. Povedala mi je, da gre na nek sestanek in da je razmišljala o tem, da bi se preobula, a se je zaradi neznosne vročine in neudobnih salonarjev na koncu odločila, da se ne bo.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Težka pot do specialista

Koliko besed o našem zdravstvu se je že zlilo v morje? Za vse svetovne oceane. Koliko dejanj z rešitvami zavozlanih težav se je iz teh oceanov dvignilo? Veliko premalo. Kaj vse bi bilo potrebno narediti, da denar ne bi bil več tisti, ki pogosto odloča tudi o življenju in smrti, si lahko samo predstavljam, zato ne bom pametovala. Vem pa, že dolgo, da zdravstvo, natančneje organizacija zdravstva, takoj potrebuje napotnico za specialista z oznako “nujno”.

Kako najti pravega specialista, je (zahtevna) naloga (tudi te) vlade, ministrstva za zdravje in vodij zdravstvenih ustanov. Verjamem, da se da. Vključno z malenkostjo, ki jo bom opisala tule spodaj.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Godrnjanje prepovedano

Nekaj dni imamo, podarjenih na odprti radodarni dlani, brez obveznosti, brez predavanj, pisanj, treningov, šole, odrov, kamer. Časovno razkošje. Kam bi šli? Kam bi šli, kam bi šli, kam bi šli, da ni predaleč in ne preblizu? Da ni prometa, zadušljivih turističnih gneč in tudi ne popolne osame. Da je vsega, po naših merilih, ravno prav. In da se – obvezno – dobro je.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Pometimo najprej pred svojim pragom

Kadar zagledam v nabiralniku modro kuverto, me stisne v želodcu. Jojojoj, a sem spet kje prehitro vozila in so me ujeli na radar ter (za dragocen spomin) fotografirali? Spet bom vestno pomagala pri polnjenju proračuna, upam, da mi bodo odvzeli le nekaj točk … In ko kuverto odprem in srečam v njej …

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Nekje je meja, ki se imenuje spoštovanje

V Ljubljani pogosto srečujem klošarje in – klošarje. Vedno ko vstopim v garažno hišo pod Kongresnim trgom, kjer počiva moj avto, ob vhodu srečam kakšnega. In ko izstopim, prav tako. Navadno mirno stojijo z revijo Kralji ulice v nesrečnih rokah. Kadar resnično nimam drobiža, mi je težko iti mimo. Ne morem. Imam slabo vest.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Tako malo je treba

Mednarodno srečanje v Sloveniji. Veliko predsednikov. Veliko dela. Veliko živžava. Tiskovna konferenca na prostem. 140 lačnih kamer in fotoaparatov v pričakovanju prihoda predsednikov na prizorišče. Vodim, prva v koloni, desno korak za mano slovenski predsednik, gostitelj, za nama več drugih predsednikov. Vse kamere in fotoaparati nepremično uperjeni v vse nas. In v tem prizoru naenkrat …

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ko Marko ne pride na zmenek

Podpis mojega moža je zelo zaželen na različnih papirjih. Še najbolj na priporočilih za to ali ono. In on je radodaren. Ne komplicira. Pomaga. Vedno. In podpiše.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Odvisniki od telefonov

Naši telefoni so postali zraščeni z našimi rokami, dlanmi in prsti. Podobno kot nohti, le da telefona ni treba tupatam ostriči, čeprav bi bilo to včasih koristno za našo dušo in telo. Na družbenih omrežjih živi živopisan in polifoničen vzporedni svet, ne, več milijonov vzporednih svetov.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kako narediti dober žur

Prirediti žur za rojstni dan, za srebrno poroko, za čakanje na polnoč, za službeno poslovitev, žur kar tako, NI kar tako. Če seveda želimo, da se na njem imajo lepo VSI.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Človek s hriba

Ena ura teka ali hoje prek Markovca, na svežem zraku, mi prinese sveže misli, pomiri in razbistri duha, po poti pa še koristno odvržem vse kamenčke spotike in pridem nazaj za kak kilogram lažja vsega. Trtam, oljkam in figam povem kakšno zgodbo in dan je takoj lepši. Rada imam te moje gibalne ure miru in samote. Do danes. Ko me je začelo skrbeti.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Od višine se lahko zvrti

Pred nekaj desetletji sem nekaj časa živela v petem, zadnjem nadstropju bloka v Luciji, v zelo lepem najemniškem stanovanju s še lepšim balkonom in z razgledom za prste obliznit. V enem letu, kolikor življenja sem podarila temu stanovanju in on meni, sem nanj stopila natanko enkrat. Imam namreč mini …

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Moje novoletne zaobljube

No, pa smo. V svežem, po mehčalcu dišečem in še ne zapackanem 2019. Božično-novoletni kažin je pogoltnil čas, vsi smo se prikotalili nazaj v običajni direndaj. Lučke bodo počasi ugasnile; upam, da tiste, ki gorijo znotraj nas, nikoli. Živeti v notranji temi ni najbolj prijetno.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Bolj kot pravila so pomembni ljudje

Piškotov ne znam peči. Niti vaja dela mojstra ne pomaga. Najboljši rezultati mojih poskusov so bile lične oblike, dokaj podobne zvezdicam, lunam in krogom, a v najtrši možni formi. Večina zato nekako ni našla poti v naše želodce. Piškoti so srečni in nedotaknjeni ostali na mizi kot dekoracija. Ampak:…

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Odgovorite, prosim!

Din-don. Ti-jaz. Ti sporočilo, jaz odgovor. Ti din, jaz don. Če don-a ni od nikoder, je tudi to odgovor. Ko je tak ne-odgovor izbran namenoma, je to zelo glasen, a drugačen ne-odgovor, kot ne-odgovor zaradi pišmeuhovsti, lenobe, pozabljivosti ali – kot češ – pomanjkanja časa.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Poklon plemenitim ljudem

Vsak poklic ima svoje skrivnosti in šibkosti, svoje čare in čarovnije, svoje pasti in svoje poezije. Nekaj poklicev ima v svoji primarni genezi tudi plemenito poslanstvo. Če človek, ki tak poklic s poslanstvom opravlja s svojim osebnim poslanstvom, je vreden najglobljih poklonov, najvišjih časti in najglasnejših aplavzov.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Svet je lep ravno zaradi različnosti

Kakšen dan se zgodijo presenečenja. Taka na “gor” in tudi taka na “dol”. Tista prva me nahranijo s hormoni sreče, tista druga pa me butnejo v zid. Kot vsakega, verjetno.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Gospod Njoko in besedni dragulji

Včeraj mi je roke poljubil navzven scufan slovarček najlepših slovenskih besed, natisnjen na ne najlepšem papirju. Take besede bi si zaslužile počivanje na tistem najlepšem, ročno izdelanem. Nekatere od teh besed slišim in tudi izrečem le izjemoma, kar potrjuje pravilo, da smo pri pogovarjanjih in v govorih bolj v minusu pri rudarjenju bogastva jezika.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

S čim pa vi mašite luknje tišine?

Dežuje. Kakšno lepo sonce je danes! Joj, ta burja, gre prav do kosti. Že dolgo ni tako deževalo. Lep dan danes, ne? Ma kakšna vročina, se ne da ne živet ne umret. Ooo, kako sneži, so vam posipali klanec na Markovcu? Premrzlo je, komaj čakam poletje. Prevroče je, komaj čakam, da se shladi.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Na svidenje, Lado

Ne maram slovesov. Slovo se zdi kot nekaj trdno dokončnega. Ne maram dokončnosti. Ker je NI. Rada imam na svidenje. Ko kdo od bližnjih odide drugam, pade na nas ploha žametne žalosti. Tudi kadar tak odhod racionalno pričakuješ. Trpkemu šoku in najtežji in najhujši žalosti ne moreš uiti. Na svidenje pušča tanek žarek nedokončnosti in blaži usodni udarec.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ko te preseneti beseda “hvala”

To je resnična zgodba o resničnem presenečenju. Presenečenju z olimpijskim presežkom, ki poboža po hrbtu srca, ki podari smisel filozofski biti, ki nahrani tudi že obilno nahranjeno dušo. Ki glasno in razločno pove, kako malo je treba, da drug drugega vsaj za kak trenutek osrečimo. Trenutek, ki odriva dimenzijo časa in ostaja večen kot večne umetnine.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kdaj ste nazadnje iskreno rekli “oprosti”?

Mama, tata, hvala, prosim. Besede. Male velike. Prvi dve za mnoge prve izrečene. Drugi dve za mnoge premalokrat izrečene. Kako vam zveni tole (berite na glas): “Daj mi sol.” Ali pa tole: “Mi daš, prosim, sol? … Hvala.” Pa, prosim, ne mi takoj očitat, da težim z arhaičnostjo in brezveznostjo in da je taka vljudnost zakopana globoko v skrinjah naših non ali v sobanah meščanskih hiš na Dunaju. Ker ni.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

O sožitju pod borom in bahaču na barki

Ne maram vročine. Rada pa imam morje. To dvoje včasih, recimo zdajle, avgusta, eno brez drugega ne gre. Ampak poleti se zaradi kupov drugih hedonističnih plusov z vročino celo malček spoprijateljim.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

In zlato medaljo dobi … pohlep

Od vseh človeških lastnosti se jih na gori največje ogabe gnete peščica. Pohlep se izmed njih najbolj ognjevito preriva in večkrat dobi zlato medaljo. Pogosto se spremeni v skriti vzrok nasilja in sovraštva. V SSKJ je opisan kot strastna želja prisvajati si dobrine.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kako se je obnašala hrvaška predsednica?

Fuzbal je začasno lepilo. Lepi in združuje nezdružljivo. Vsi smo Zagreb. Vsi smo Pariz. Sama sem stranski igralec med gledalci. Vem, kdo je Fabio Capello, Maradona, Jose Mourinho, Gianluigi Buffon in Didier Deschamps. In Zlatko Zahovič. Vem celo tudi to, kaj pomeni pasivni in aktivni prepovedani položaj. In včasih pogledam polfinale svetovnega prvenstva. In finale.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Zločin na parkirišču

Priznam. Ne upoštevam vedno pridno vseh prometnih predpisov in znakov. Zato sem bila že večkrat kaznovana in sem kazni tudi pošteno plačala. Imam sicer nekaj prometnih prepovedi, ki sem si jih izbrala in zadala sama.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

V japonkah v gledališče?

Vročino težko prenašam. Nad 24 stopinj me že uniči. Vzame mi energijo, voljo in veselje, ki se mi vrne le z osvežitvijo v morju ali v večerni sapi, na varnem v klimatiziranih prostorih, visoko v hribih, s kepico, dvema najboljšega sladoleda, ki se mi cedi iz škrniclja. Problem se rodi, ko moram v tak kotel službeno. Ker – pravila.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kako obvladati napad jeze

Pri človeku nekateri opazijo najprej oči, drugi roke, tretji kaj drugega. Jaz najprej opazim zven glasu. Z zvokom glasu me lahko v hipu začarate. Na splošno sem na zvoke življenja zelo občutljiva. Tudi zato moram v posteljo s čepki v ušesih. Zbudijo me namreč že tih počasen dežek ali še bolj tiho stopicanje mojih mačkov. Čepki so sijajno orodje za moj miren spanec (poleg miru v duši), čeprav slišim svoje lastno dihanje in bitje svojega srca, ampak na ta enakomerni ritmični adagio sem se navadila.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Joooj, kako se je zredila …

Koga boste volili junija? Leve, desne, rumene, zelene, zgornje, spodnje? Ste šli v nedeljo k maši? Ne? Kaj pa na miting harekrišne? Ste bili uspešni včeraj v spalnici? Kaj pravi vaša žena na to? Taka in podobna vprašanja naj raje ne lezejo iz vaših ust, če ste z nekom, ki ga dobro ne poznate, četudi je radovednost na robu eksplozije.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Čas je za nove izzive

Od 1. oktobra dalje bom nekdanja šefinja Protokola Republike Slovenije. Odločitev se je vijugala med mojimi mislimi že več kot eno leto. Nič zunanjega ni k temu pripomoglo, nihče od bližnjih ali daljnih, ne doma in ne v službi, ne politiki in ne prijatelji, me niso nič silili, nič prosili, nič provocirali, še manj zahtevali. Kvečjemu obratno. Odločitev je torej samo moja in zame najbolj prava.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Odnos do dela in sodelavcev

Delo. Ustvarjalnost. Svoboda. Ali lahko te tri besede živijo v simbiozi? In ZAKAJ NE? Vsak izmed nas ima svoj in svojstven odnos do dela. In svoj in svojstven odnos do sodelavcev. Ste danes kaj prijaznega rekli vaši cimri v pisarni? Vašemu sodelavcu za strojem, vašemu mornarju, vaši svetovalki, vašemu šefu? A ja, danes je sobota. Okej. Pa včeraj? Pa v ponedeljek? Ste?

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ko srečate šefa, mu nikar ne skočite v objem

Dober dan. Čau. Živijo. Oila. Helou. Dan. Uatcap. Čauči. Hej. Kako gre, stari … Kako pozdravljate sopotnike na tem planetu, ko jih kje srečate? Vse vedno enako? Istega človeka vedno enako? Ko vstopite v trgovino, ki ni supermarket, kaj rečete oziroma ali sploh kaj rečete? Ko srečate človeka v bloku na stopnišču, kaj rečete? V dvigalu? Na Slavniku?

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ne nosi mi rož 8. marca

“Ne nosi mi rož 8. marca. Lahko mi jih 7. marca ali 9. marca. Samo ne osmega, prosim.” Tako je moja mama vedno govorila mojemu očetu, pa tudi svojemu šefu. “Jaz nisem postorila nič velikega v dobro tega praznika, ne zaslužim si rož, saj zmorem, sem in se počutim enakopravna,” je pojasnila svojo nehvaležnost.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Po pameti s pravili

Približno šestnajst let se v leru ukvarjam tudi s posredovanjem znanja. Ne o peki potičk ali o vodovodnih ceveh. O tem res nimam pojma. Ko me kdo “na cesti” vpraša, ej, kaj ti to neki predavaš, najraje odgovorim: ljudi učim spoštovanja. Večinoma me nato pogledajo s štrlečimi trepalnicami in z očmi, ki se sprehodijo dva centimetra navzven iz svojih jamic.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kakršen šofer – takšen človek

Se še spomnite mejnega prehoda Škofije? Ja, drugi in drugačni časi. Meje so danes povsem drugje. Ne le drugje na zemlji, drugje tudi v naših glavah.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Publika za intimen pogovor

Iti k frizerju je zame nujna potrata časa. Ampak nimam ravno možnosti izbire. Če bi hodila v službo s sivim narastkom in sirkovo metlo na glavi, bi doživljala mnogo izbuljenih oči ali dvignjenih obrvi in veliko hrbtov bi imelo veliko za šepetati. Sama ne znam s svojimi lasmi niti pol tako lepo ravnati kot moji frizerji. In da čim bolje izkoristim svoj čas v salonu, ki bi sicer bil izgubljen z nestrpnim čakanjem in zadrževanjem sitnarjenja mojim prijaznim frizerjem, si s sabo vzamem vedno kos pisarne: v telefonu ali v računalniku ali v papirjih. In tako vmes kaj koristnega naredim. No, vsaj jaz si domišljam, da je koristno …

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Ugriznite se raje v jezik!

Vsi imamo včasih kaj slastnega in mastnega za povedati o svojem šefu (ali šefici). Pa čeprav je lahko najboljši šef na svetu. Ampak vedno se najde kakšna mini koščica, ki je ni, a je vredna glodanja. Kadar gre za zmečkano obleko, špinačo med zobmi ali grooozno frizuro, to ni nič strašnega. Ampak včasih se med glodanjem zgodi otroška igrica “telefon”.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Kaj si želiš za darilo?

Moj mož je zelo skrben človek. Pred nekaj dnevi me je z najbolj plemenitimi nameni vprašal, kaj si želim za božično-novoletno darilo. “Ne bo šlo,” sem rekla. “Ti si velik umetnik, a bi lahko bil, prosim, tudi pri tem malček ustvarjalen?” Ni bil najbolj navdušen nad mojim izzivalnim odgovorom. “No, prav, potem boš pa dobila še ene uhane, ki jih ne boš nosila,” je pretkano in z nasmehom zagrozil.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Voščila brez duše

Tam nekje v začetku novembra sem opravila žal nujen mimohod v enem izmed naših trgovskih centrov. Sredi neonske svetlobe sem zagledala božično drevo – novoletno jelko (kakor vam je ljubše). Imam sicer dokaj miren in veder značaj, ampak ob pogledu na ta marketinško-prodajni manever me je prijela jeza.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Obleka ne naredi človeka, a vendar …

Julija letos sem vsa radovedna in z visokimi pričakovanji šla na srečanje z Johnom Malkovichem in Solisti Aquilani v Hotel Union. Bil je sijajen večer, z dolgimi zasluženimi aplavzi. Preplet klasične glasbe in vrhunskega igralca. Ob meni je sedel mlad par. Prvi opravek, ki sta ga imela pred “gledališkim koncertom”, je bil selfi njiju in dvorane.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

Počasi in previdno s sodbami o ljudeh

Kakšna je vaša kopalnica? Ne mislim na barvo ploščic, na znamko bideja ali na razgled skozi okno. Nekateri ljudje so v nekaterih rečeh namreč malce posebni. Nekateri imajo, na primer, navado, da si na podlagi tega, kako čista je vaša kopalnica, ustvarijo mnenje o vas. In če je kopalnica umazana in zapackana, je umazano in zapackano tudi mnenje o vas. Kar sicer ne pomeni, da ste umazani in zapackani tudi vi, a mnenju nekaterih, da MORDA taki ste, ne boste ušli.

PREBERITE VEČ

PROTOKOL

“Slišati bi vas moral moj šef”

Protokol in pravila primernega vedenja so – podobno kot nogomet – najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nič strašno groznega se ne zgodi, če se ne znamo primerno obnašati. Razen ko smo zaradi tega, na primer, ob posel. Ali izgubimo partnerstvo. Včasih tudi prijateljstvo.

PREBERITE VEČ

“Protokol je ogledalo države.”

Milan Kučan,
prvi predsednik Republike Slovenije

“Ljudje ne smemo biti sužnji protokola. Moramo pa ga poznati, da se lahko suvereno gibljemo v vsaki družbi.”

Cvetka Selšek,
gospodarstvenica