PROTOKOL

MORJE MISLI

Prof.dr. Janez Bogataj,

profesor na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani

Pri mojem strokovnem delu in tudi siceršnjem življenju se s protokolom, bolje povedano s protokoli, srečam na več načinov in v več smereh. Najprej je tu strokovni pogled, ki ne odstira le sprememb protokolarnih pravil, zakonitosti in struktur ter razmerij z njihovimi nosilci ampak je lahko usmerjen tudi v odkrivanje »prazgodovine« ritualnih pravil in navad. Prav pogled v dediščino tega pomembnega področja za delovanje človeške skupnosti pokaže, da so pravila ravnanja, medsebojnih odnosov, vedénja na ravni posameznika, družine, skupine oz. skupnosti, pa tudi na ravni višjih oblik (npr. državnih), kljub temu, da niso bila zapisana, delovala kot trden, usklajen, za vse obvezujoč sistem. S spreminjanji teh sistemov v zgodovinskem razvoju je prihajalo tudi vedno bolj trdnih, zapisanih, torej normiranih pravil, ki pa niso veljala in ne veljajo le za »obliko« ampak predvsem za »vsebino« medsebojnih stikov in pravil, ki ustvarjajo pogoje proti anarhiji, zmedi, neurejenosti in določajo poti za razne vrste komunikacij, obnašanj, ravnanj, postavljanje pravil za najrazličnejša sobivanja.

Naslednje področje mojega dela je povezano z darili, s to opredmeteno komunikacijo med darovalcem in obdarjencem, pravzaprav komunikacijo med dvema kulturama, ki z izmenjavo daril ustvarita pogoje za medsebojno obogatitev. Seveda ne v gmotnem ampak predvsem v duhovnem smislu. Darilo je namreč predvsem nosilec najrazličnejših simbolnih sporočil in je eden najstarejših sooblikovalcev človeških ritualnih praks ter navad. Na državniški ravni ima darilo tudi danes še posebej poudarjene komunikacijske, sporočilne razsežnosti. V sodobnem svetu pa žal izgublja te svoje žlahtne lastnosti predvsem na osebni ravni in v protokolih osebnih stikov.