PROTOKOL

MORJE MISLI

Prof. dr. Marko Pavliha,

profesor prava, nekdanji podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije, nekdanji minister za promet

Po osamosvojitvi naše države smo ustanovili posebno službo, ki se imenuje Protokol Republike Slovenije. Tokrat imam priložnost za ponižno priznanje, da sem z leti in izkušnjami popolnoma spremenil svoje mnenje o državnem protokolu, in sicer na mnogo boljše!
Preden so me tako rekoč prek noči povabili v politiko, sem namreč na protokol gledal z mešanimi občutki, katerih me je, če povem po pravici, kar malo sram. Kadar je po cesti drvela dolga, jara kača temnih limuzin z zastavicami in utripajočimi lučmi, na čelu katere so bili policisti na močnih motorjih s sirenami, ki so zaustavljali in preganjali nas, navadno »rajo«, ko sem na televiziji gledal bankete na Brdu, Mokricah in v Vili Podrožnik ter v pražnje odete gospode in fine dame, ko sem poslušal doneče zdravice, namenjene predsednikom, kraljem, princesam, papežu in še komu, se mi je ježila koža in dvigoval želodec, tako zaradi pretiranega prestiža, potratnosti in vzvišenosti priviligirancev, kakor tudi zaradi grenke zavisti. Tudi jaz bi želel okusiti vsaj trohico tega glamurja…
Potem sem postal minister za promet in kasneje podpredsednik državnega zbora, nenadoma deležen vsega tistega, kar mi je šlo na živce. Tedaj sem ugotovil, da je protokol silno zapleten mehanizem, ki omogoča delovanje vrhunske politike v skladu z mednarodnimi običaji, hkrati pa tujim gostom ponudi prvi vtis o naši deželi. Gotovo ga je moč zmanjšati na minimum in s tem privarčevati nekaj denarja, vendar bi bilo to približno tako, kot če bi vrhunsko vino prodajali v plastenkah in v cenenih beznicah. Že v antičnem Rimu in še poprej so vedeli, da je odličnost dostikrat predpogoj za boljšo in resnejšo vsebino, kar lahko rečemo tudi za protokol, za to »simfonijo forme«, ki čudovito zveni le na podlagi trdega dela in profesionalnosti.
Slovenski državni protokol že vrsto let pooseblja simpatična in sposobna Ksenija Benedetti, ki s svojo primorsko karizmo očara slehernega človeka. Njena ekipa tiktaka kot švicarska ura, ki je venomer točna in se nikoli ne zaustavi. Naj mi bo ob tej priliki dovoljeno malce kočljivo in hkrati šaljivo vprašanje, znana šala »z brado«, namreč kakšna je razlika med teroristom in protokolom? S teroristom se je mogoče pogajati, s protokolom pa gotovo ne…